Meteosat geostacionarni sateliti, ki se nahajajo približno 36.000 km nad Zemljo lahko neprekinjeno opazujejo približno tretjino Zemljine površine – vključno z Evropo in Afriko. Ti sateliti igrajo ključno vlogo pri spremljanju vremena in podnebnih sprememb, ter omogočajo pravočasna opozorila ob ekstremnih vremenskih pojavih, kot so nevihte, megla ali močno deževje.
Meteosat Third Generation (MTG) je najnovejša generacija evropskih vremenskih satelitov. Poleg napredne slikovne enote Flexible Combined Imager (FCI) nosijo tudi instrument Lightning Imager, ki omogoča zaznavo in sledenje razelektritvam v skoraj realnem času – kar še dodatno prispeva k pravočasnim opozorilom in boljšemu razumevanju dogajanja v ozračju.
Spodnji posnetki iz satelita MTG se posodabljajo na vsakih 10 minut, medtem ko se posnetki iz satelita MSG osvežijo vsakih 15 minut.
GeoColor je posebna vrsta prikaza satelitskih slik, ki prikazuje Zemljo v skoraj naravnih barvah, tako kot bi jo videlo človeško oko – podnevi in ponoči.
V dnevnem času temelji prikaz slike na kombinaciji treh kanalov, občutljivih na rdečo, zeleno in modro svetlobo (RGB). S tem dobimo realistične barve oceanov, oblakov in vegetacije. Pred ustvarjanjem slike se odstrani t.i. Rayleighovo sipanje, da slika ni meglena, kar še izboljša vidnost aerosola (npr. prahu, dima).
V nočnem času se uporablja toplotna slika Zemlje (IR kanal), s pomočjo katere lahko ločimo med oblačnostjo iz ledenih kristalov (belkasto) in tekočo vodno paro (modrikasto). Nočni prikaz je delno prosojen in postavljen na statično sliko NASA Black Marble, ki prikazuje razsvetljene dele Zemlje ponoči (mestna svetloba je le simbolična in ni realno osvežena).
GeoColor je bil prvotno razvit za ameriške satelite GOES-R in ga zdaj uspešno uporablja tudi Evropa v okviru MTG misije.
Infrardeči kanal (IR 10.5 µm) omogoča spremljanje temperature oblakov in zemeljskega površja, ne glede na dnevno ali nočno osvetljenost. Svetlejši odtenki ponazarjajo višje in hladnejše oblake (npr. nevihtne kumulonimbuse), temnejši pa toplejše površine, kot so nizki oblaki ali kopno. Ta produkt je ključen za zaznavo neviht, prepoznavanje strukture oblačnih sistemov in sledenje vremenskim dogajanjem ponoči.
Infrardeči kanal (IR 10.5 µm) omogoča spremljanje temperature oblakov in zemeljskega površja, ne glede na dnevno ali nočno osvetljenost. Svetlejši odtenki ponazarjajo višje in hladnejše oblake (npr. nevihtne kumulonimbuse), temnejši pa toplejše površine, kot so nizki oblaki ali kopno. Nad tem slojem je prikazan produkt AFA (Accumulated Flash Area), ki optično zaznava bliske z instrumenta Lightning Imager (LI). Rdeče obarvana območja pomenijo večjo gostoto bliskanja in s tem močno električno aktivnost v oblaku.
Infrardeči kanal (IR 10.5 µm) omogoča spremljanje temperature oblakov in zemeljskega površja, ne glede na dnevno ali nočno osvetljenost. Svetlejši odtenki ponazarjajo višje in hladnejše oblake (npr. nevihtne kumulonimbuse), temnejši pa toplejše površine, kot so nizki oblaki ali kopno. Ta produkt je ključen za zaznavo neviht, prepoznavanje strukture oblačnih sistemov in sledenje vremenskim dogajanjem ponoči.
Infrardeči kanal (IR 10.5 µm) omogoča spremljanje temperature oblakov in zemeljskega površja, ne glede na dnevno ali nočno osvetljenost. Svetlejši odtenki ponazarjajo višje in hladnejše oblake (npr. nevihtne kumulonimbuse), temnejši pa toplejše površine, kot so nizki oblaki ali kopno. Nad tem slojem je prikazan produkt AFA (Accumulated Flash Area), ki optično zaznava bliske z instrumenta Lightning Imager (LI). Rdeče obarvana območja pomenijo večjo gostoto bliskanja in s tem močno električno aktivnost v oblaku.
Kompozitni produkt AIRMASS se uporablja za identifikacijo zračnih mas in velikih oblačnih sistemov. Iz slike lahko razberemo vrednosti temperature in vlažnosti v srednjih in zgornjih slojih ozračja. Topel, suh zrak v zgornjih nivojih atmosfere se pojavlja v rdečih/oranžnih tonih. Topel in vlažen tropski zrak se v nasprotju s prej omenjenim pojavlja v zelenih tonih, pri čemer je bolj podoben olivni barvi, ko je v zraku prisotne manj vlažnosti. Produkt se uporablja tudi za zaznavanje ciklogenetskih območij in za določanje lokacije JET-streamov.
Satelitska slika vodne pare (WV 6.2 µm) prikazuje vsebnost vlage v zgornjih plasteh troposfere (3–10 km). Svetlejša območja označujejo vlažnejši zrak, temnejša pa suha območja, povezana s spuščanjem zraka. Slika omogoča spremljanje višinskih vetrov, prepoznavanje dinamike atmosfere, vdorov suhega zraka in razvoja nevihtnih sistemov.
