Prvi zametki projekta samodejne meteorološke postaje Ilirska Bistrica segajo v leto 2004, ko je bila kupljena prva amaterska vremenska postaja z možnostjo prenosa podatkov na računalnik. Že leto kasneje so bili podatki javno dostopni na spletnem naslovu vreme.ilbis.com.
V začetku leta 2008 je obstoječa postaja prenehala delovati, istočasno pa se je začel razvoj profesionalne meteorološke postaje z uporabo visoko kakovostnih senzorjev priznanih proizvajalcev, kakršne uporabljajo tudi državne meteorološke službe. Ključni del postaje je procesorska enota podjetja AMES d.o.o. Del opreme je bil kupljen preko spletnih dražb, pomemben del pa je bil doniran s strani nemške državne meteorološke službe DWD (Deutscher Wetterdienst).
Komponente trenutne postaje:
Namen projekta je bila določitev padavinskega vzorca za območje južno od glavnega grebena Snežnika. To območje je zanimivo predvsem zaradi zelo velikih vrednosti mesečnih in letnih količin padavin. Predvsem ob prehodih t. i. sredozemskih ciklogenez lahko pade v kratkem časovnem intervalu velika količina padavin.
Iz preteklosti imamo za to področje podatke iz klimatološke postaje Gomance, ki je delovala v drugi polovici 20. stoletja. Ostalih meteoroloških postaj pa v preteklosti na tem področju nažalost ni bilo. Po ukinitvi klimatološke postaje Gomance (konec 70. let prejšnjega stoletja) je ARSO na mestu bivše postaje postavil totalizator, ki od takrat meri letne kumulative padavin. Vzdrževalec nato enkrat letno izlije vsebino totalizatorja in pomeri količino padavin.
Prve testne meritve so se začele konec leta 2005 in kmalu pokazale, da podatki iz klimatološke postaje Gomance niso reprezentativni za širše področje, saj se na nekaterih drugih lokacijah pojavljajo dosti višje kumulative padavin (tako na mesečni kot letni ravni). Zaradi tega spoznanja so bile lokacije ombrometrov izbrane glede na konfiguracijo terena in s tem na pričakovane ekstreme padavin ter na dosegljivost same lokacije.
Ostro gorsko podnebje in veliki stroški so projekt močno oslabili, zato je bila mreža iz prvotnih 8 ombrometrov zmanjšana na 4, nato pa je bila zaradi stroškov vzdrževanja postopno ukinjena.
Leta 2012 je projekt ob podpori Parka Škocjanske jame dobil nov zagon. Postavljene so bile 3 padavinske postaje, ki podatke o padavinah sporočajo v realnem času.
Ob podpori Parka Škocjanske jame, Planinskega društva Snežnik in Radioamaterskega društva Snežnik poteka od leta 2022 vzpostavitev meteorološke postaje na vrhu Snežnika (1796 m), najvišje nealpske gore v Sloveniji. Postaja je namenjena spremljanju vremenskih razmer v realnem času za planince, gorske reševalce in širšo javnost.
Zaradi izjemno zahtevnih vremenskih pogojev – orkanskih vetrov, obilnih snežnih padavin, ivja in pogostih udarov strel – stabilno delovanje postaje za zdaj še ni doseženo. V dosedanjem obdobju so bili drogovi večkrat poškodovani, tudi zaradi udara strele, ki je povzročila večjo materialno škodo na sami postaji.
Trenutno potekajo prizadevanja za vzpostavitev bolj odporne infrastrukture in izbiro primernejše lokacije anemometerskega droga, ki bi omogočala zanesljivo delovanje postaje skozi vse leto.
V okviru različnih projektov, sofinanciranih iz evropskih sredstev, sem za Krajinski park Pivška presihajoča jezera izvedel postavitev panoramskih kamer na območju Petelinjskega in Palškega jezera ter kamere ob udornici Ravnica na Jurščah. Na Petelinjskem jezeru je ob kameri nameščena tudi osnovna meteorološka postaja, ki meri smer in hitrost vetra ter temperaturo in vlažnost zraka.
Spletni prenos slik in podatkov je dostopen na uradni spletni strani parka: www.pivskajezera.si.
Meritve z mobilno meteorološko postajo se izvajajo na lokacijah, kjer obstaja interes za takšne meritve ali pa na lokacijah, kjer se pričakuje pojav izrednega vremenskega dogodka (npr. meritve vetra – burje). Postaja omogoča merjenje osnovnih meteoroloških parametrov:
- Temperatura zraka na 2m
- Relativna zračna vlažnost na 2m
- Zračni tlak
- Hitrost in smer vetra na 2m
